ENERGETIKA 2026

EVROPA MED ENERGETSKO SUVERENOSTJO IN INDUSTRIJSKO
KONKURENČNOSTJO

3. november 2026, Bled Rose Hotel, Bled

Poslovna konferenca bo v torek, 3. novembra 2026, v hotelu Bled Rose na Bledu.

Evropa vstopa v obdobje največjih energetskih in industrijskih sprememb po desetletjih. Energetika ni več zgolj vprašanje cen električne energije ali izbire proizvodnih virov, temveč postaja vprašanje konkurenčnosti gospodarstva, tehnološke moči in geopolitične stabilnosti Evrope.

Pospešena elektrifikacija, umetna inteligenca, rast podatkovnih centrov ter globalna tekma med ZDA, Kitajsko in Evropo povzročajo hitro rast porabe električne energije in odpirajo vprašanje, ali bo Evropa sposobna hkrati izvesti zeleni prehod, ohraniti industrijsko konkurenčnost ter zagotoviti stabilno in cenovno dostopno oskrbo z energijo.

Slovenija kot izrazito industrijsko in izvozno gospodarstvo zato evropske energetske in industrijske spremembe občuti neposredno. Ob tem se spoprijemlje z velikimi potrebami po modernizaciji omrežij, vprašanjem prihodnje vloge jedrske energije, hranilnikov energije in plinskih sistemov ter nujnostjo velikih vlaganj v elektroenergetsko infrastrukturo.

Konferenca Energetika 2026 bo odprla ključna vprašanja prihodnjega razvoja evropske in slovenske energetike:
• konkurenčnost industrije ob visokih cenah energije in emisijskih kuponov,
• vpliv umetne inteligence in podatkovnih centrov na porabo električne energije,
• stabilnost elektroenergetskih omrežij,
• prihodnja vloga jedrske energije, OVE, hranilnikov energije in plinskih sistemov,
• ter energetska varnost Evrope v obdobju nove geopolitične realnosti.

Program

8.30–9.00

REGISTRACIJA UDELEŽENCEV

9.00

ZAČETEK KONFERENCE

9.00–9.05

Pozdravni nagovor
Stojan Petrič, predsednik nadzornega sveta skupine Kolektor d. d. in direktor Dela d. o. o.

9.05–9.15

Uvodni govor
Jernej Vrtovec, Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko RS, minister

9.15–9.25

Osrednji govor
Dr. Jože P. Damijan, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, profesor

SAMOSTOJNI NASTOP

9.25–9.35

ENERGETSKI PREHOD NI VEČ VPRAŠANJE TEHNOLOGIJ, TEMVEČ ODPORNOSTI SISTEMA

Mag. Matija Bitenc, Plinovodi d. o. o., glavni direktor

Glavni direktor družbe Plinovodi d. o. o., mag. Matija Bitenc, bo predstavil, zakaj energetski prehod ni več vprašanje izbire posameznega energenta, temveč predvsem odpornosti, konkurenčnosti in povezovanja energetskih sistemov. V času pospešene elektrifikacije, rasti obnovljivih virov in vse večjih potreb po energiji bo poudaril pomen fleksibilnosti, sezonskega skladiščenja energije ter povezovanja elektrike in molekul. Posebno pozornost bo namenil vlogi plinske infrastrukture, biometana, sintetičnih plinov in vodika ter priložnosti Slovenije, da s svojo geostrateško lego in povezovalno infrastrukturo prispeva k energetski odpornosti in konkurenčnosti Evrope.

1. OKROGLA MIZA:

9.35–10.25

ALI EVROPA IZGUBLJA INDUSTRIJSKO MOČ?

Evropska industrija se spopada z enim največjih pritiskov v zadnjih desetletjih. Visoke cene energije, stroški emisijskih kuponov, geopolitične napetosti ter vse ostrejša konkurenca ZDA in Kitajske postavljajo pod vprašaj dolgoročno konkurenčnost evropskega gospodarstva in energetsko intenzivnih panog.
Prva okrogla miza bo odprla vprašanja prihodnje energetske in industrijske politike Evropske unije ter vpliva zelenega prehoda na evropsko in slovensko industrijo. Govorci bodo razpravljali o prihodnji vlogi jedrske energije, obnovljivih virov in plinskih sistemov pri zagotavljanju konkurenčne in stabilne oskrbe z energijo ter o vprašanju, ali Evropa ob trenutni regulativni in stroškovni dinamiki tvega izgubo dela industrijske proizvodnje.
Poseben poudarek bo namenjen tudi evropski odvisnosti od kitajskih tehnologij, baterij in kritičnih surovin ter vprašanju, kako lahko Evropa v novih geopolitičnih razmerah ohrani tehnološko in energetsko suverenost.

Sogovorniki:
• dr. Tomaž Žagar, Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko RS, državni sekretar
• prof. dr. Leon Cizelj, Institut »Jožef Stefan«, direktor (tbc)
• dr. Jože P. Damijan, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, profesor

Moderator: Slavko Bobovnik

10.25–11.10

ODMOR

SAMOSTOJNI NASTOP

11.10–11.20

OMREŽJE KOT HRBTENICA ENERGETSKEGA PREHODA: INVESTICIJE V STROGO REGULIRANEM OKOLJU

Mag. Aleksander Mervar, Eles, d. o. o., direktor

2. OKROGLA MIZA:

11.20–12.20

ALI SI EVROPA SPLOH LAHKO PRIVOŠČI ZELENI PREHOD?

Evropski zeleni prehod ni več zgolj okoljski projekt, temveč eno največjih gospodarskih in investicijskih vprašanj prihodnjih desetletij. Za razogljičenje energetike, prometa in industrije bodo potrebna rekordna vlaganja v proizvodne zmogljivosti, elektroenergetska omrežja, hranilnike energije, digitalizacijo in novo infrastrukturo.
Ključno vprašanje ni več, ali bo Evropa vlagala, temveč kako bo te naložbe financirala in kdo bo nosil njihove stroške. Ali bo zeleni prehod okrepil evropsko konkurenčnost ali jo oslabil? Kakšna bo vloga države, evropskih skladov, finančnih institucij in zasebnega kapitala? In kako zagotoviti, da bodo velike investicije – od modernizacije omrežij do JEK2 – ustvarjale dolgoročno gospodarsko vrednost?
Sogovorniki bodo razpravljali o tem, kako naj Evropa financira energetski prehod, ne da bi pri tem izgubila svojo konkurenčnost, ter katere odločitve bodo odločale o gospodarskem razvoju Slovenije in Evrope v prihodnjih desetletjih.
Poseben poudarek bo namenjen vprašanju, kako financirati prihodnje energetske projekte, vključno z modernizacijo omrežij in potencialnimi velikimi projekti, kot je JEK2, ter ali bo evropsko gospodarstvo ob trenutni dinamiki energetskega prehoda dolgoročno še sposobno ohraniti globalno konkurenčnost.

Sogovorniki:
• mag. Aleksander Mervar, Eles, d. o. o., direktor
• mag. Andrej Vizjak, GEN energija d. o. o., generalni direktor
• dr. Simon Savšek, Skupina EIB v Sloveniji, vodja predstavništva
• Blaž Brodnjak, NLB d. d., predsednik uprave

Moderator: Slavko Bobovnik

3. OKROGLA MIZA:

12.20–12.50

SLOVENIJA PO JEK2 – KAJ BOMO Z ENERGIJO SPLOH USTVARJALI?

Če je bila v preteklosti ključna strateška surovina nafta, bo v prihodnjem desetletju to postala zanesljiva, cenovno dostopna in nizkoogljična električna energija. Podatkovni centri, umetna inteligenca in digitalna infrastruktura postajajo novi temelji gospodarskega razvoja, Mednarodna agencija za energijo pa ocenjuje, da se bo poraba električne energije v podatkovnih centrih do leta 2030 približno podvojila, predvsem zaradi pospešenega razvoja umetne inteligence.
Energetika zato ni več zgolj vprašanje oskrbe z električno energijo, temveč postaja eno ključnih razvojnih vprašanj držav. Od odločitev, ki jih sprejemamo danes, bo odvisno, katere panoge bodo v prihodnjih desetletjih ustvarjale največjo dodano vrednost in kakšen položaj bo Slovenija zasedala na evropskem gospodarskem zemljevidu.
Umetna inteligenca, farmacija, avtomatizacija, robotika, napredni materiali, digitalna infrastruktura in druge visokotehnološke dejavnosti imajo različne razvojne poti, vendar jih povezuje skupni imenovalec – vse potrebujejo zanesljivo energetsko infrastrukturo, konkurenčne cene energije in dolgoročno predvidljivo razvojno okolje.
Slovenija ima industrijsko tradicijo, znanje, geostrateško lego in kakovostne raziskovalne institucije. Toda ali ima tudi jasno razvojno vizijo in dovolj poguma, da bo izkoristila priložnosti nove industrijske revolucije?
Zaključni pogovor bo odprl razpravo o tem, kakšno Slovenijo želimo graditi do leta 2040. Katere panoge bodo nosilke prihodnje gospodarske rasti? Kako lahko energetsko politiko spremenimo v razvojno prednost države? In katere odločitve moramo sprejeti danes, da bo Slovenija tudi čez dvajset let sodila med najbolj konkurenčna in tehnološko napredna gospodarstva Evrope?

Sogovorniki:
• Rok Vodnik, Kolektor Technologies d. o. o., direktor
• Marko Drobnič, Talum d. d., predsednik uprave
• Aleš Skok, Cinkarna Celje, d. d., predsednik uprave

Moderator: Slavko Bobovnik